Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko je sprva izrazil zaskrbljenost nad obtožbami Kremlja, je Trump po seznanitvi z obveščevalnimi podatki izjavil, da Ukrajina ni odgovorna za ta incident. Po njegovih besedah so ameriški uradniki ugotovili, da napad na rezidenco sploh ni bil izveden, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. Nekdanji vladni pooblaščenec za obnovo Ukrajine Tomáš Kopečný je v tem kontekstu poudaril, da se Kijev zahvaljujoč Trumpovi vztrajnosti in diplomatskemu pritisku približuje miru, vendar je nadaljnji napredek odvisen predvsem od Rusije. Kopečný meni, da si Kremelj trenutno ne želi dejanskega miru, temveč se skuša izogniti obveznostim. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod sprožila val več deset dronov, kar pa ameriška stran zdaj zanika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno predlagal Denisa Šmihala, dosedanjega ministra za obrambo, za prevzem vodenja ministrstva za energetiko. Poleg vodenja energetskega resorja bi Šmihal opravljal tudi funkcijo podpredsednika vlade. Zelenski je ob tej priložnosti poudaril, da je bilo Šmihalovo delo na obrambnem ministrstvu v času ruske agresije sistematično in da ukrajinski energetski sektor v trenutnih razmerah potrebuje prav takšen pristop za zagotavljanje stabilnosti ob nenehnih napadih na infrastrukturo. Ta poteza je del širše rekonstrukcije ukrajinske vlade, saj je predsednik le dan pred tem za novega obrambnega ministra predlagal Mihajla Fedorova, ki je do sedaj vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo. Zelenski je pozval poslance v ukrajinskem parlamentu, naj podprejo predlagane spremembe, saj meni, da bodo izkušnje dosedanjega obrambnega ministra ključne pri soočanju z izzivi, ki jih v energetiki povzroča vojna. Spremembe v vladnem kabinetu prihajajo v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne in infrastrukturne zmogljivosti pred pričakovanimi zimskimi pritiski na omrežje.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Mlada ukrajinska skakalka v vodo Sofia Lyskun se je znašla v središču javnih kritik v domovini, potem ko je pri triindvajsetih letih sprejela odločitev, da svojo športno kariero nadaljuje pod rusko zastavo. Lyskunova, ki je veljala za enega največjih ukrajinskih športnih talentov, je s svojo potezo sprožila ostre odzive ukrajinske javnosti, ki njen prestop v Rusijo v času trajajoče vojaške agresije označuje za izdajo. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odločno zavrnil obtožbe Moskve, da naj bi ukrajinske sile poskušale izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zelenski je poudarila, da so tovrstne trditve neresnične, medtem ko se na diplomatskem področju nadaljujejo napetosti glede morebitnih mirovnih načrtov in nadaljnjega poteka konflikta. Napetosti ostajajo visoke tudi na fronti, kjer Rusija še naprej izvaja obsežne napade na ukrajinsko infrastrukturo in mesta, kar otežuje kakršna koli pogajanja o premirju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Kljub temu ostajajo ključna nesoglasja glede ozemlja in varnostnih vprašanj, zaradi česar je mirovni dogovor še vedno nedosegljiv, kljub zatrjevanju o napredku.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poročal o pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg tega je Trump odstavil ameriškega arhivista, uradnika, ki je odgovoren za ohranjanje ameriške zgodovine. Pojavljajo pa se tudi kritike o Trumpovi domnevni obsedenosti s slavo in imenom, kar naj bi se kazalo v ustanavljanju inštitutov in drugih projektov, povezanih z njegovim imenom.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da se je z odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem pogovarjal o tem, kako končati vojno z Rusijo. Zelenski je pogovor označil za zelo dober in pohvalil konstruktiven pristop Američanov. V ločenem sporočilu je Zelenski dejal, da si Ukrajinci Putinu želijo smrt za božič, pri tem pa je kritiziral Ruse kot "brezbožne" in nečloveške.

Kremelj je ostro obsodil božično sporočilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaželel smrt. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in neprimernega človeka. Zelenski je v svojem govoru tudi označil Ruse za brezbožne in nečloveške.

New York Times poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil nov, 20-točkovni mirovni načrt, ki so ga pripravili ukrajinski in ameriški uradniki. Ta načrt predstavlja spremembo v primerjavi s prejšnjim predlogom iz oktobra, ki bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije in izključil njeno vključitev v NATO. Rusija naj bi ta načrt zavrnila, saj še vedno vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah.

Združene države Amerike in Ukrajina so dosegle soglasje o več ključnih vprašanjih, namenjenih končanju skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Vendar pa ostajajo občutljiva vprašanja glede ozemeljske kontrole v vzhodnem industrijskem srcu Ukrajine ter upravljanja z...

Ian Proud je kritiziral britanskega politika Keira Starmerja zaradi poskusa, da bi zamrznjeno premoženje Romana Abramoviča prenesel v Ukrajino. Proud trdi, da zamrznjeno premoženje ni sklad, v katerega bi lahko posegali, ker da je Starmer prešibak, da bi britanskim davkoplačevalcem povedal, da morajo plačati vojno, ki se je ne želi končati.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, nadaljuje z zasmehovanjem evropskih voditeljev glede njihovega stališča do Ukrajine. Odzval se je na izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in finskega predsednika Alexandra Stubba, pri čemer je opazil, da je njun pristop do Rusije precej mehkejši. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za neposreden dialog s predsednikom Putinom glede prihodnosti konflikta.

Kremelj je sporočil, da mirovni pogovori o ameriškem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini v ZDA potekajo "konstruktivno", ukrajinski predsednik pa je dejal, da se premikajo "hitro". Pogovori so del večmesečnega prizadevanja Trumpove administracije za mir, ki vključuje tudi srečanja z ukrajinsko stranjo. Trumpov načrt vključuje hitro izvedbo predsedniških volitev v Ukrajini.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro odloči za sklenitev miru z Rusijo. Izrazil je prepričanje, da je dogovor blizu, vendar Ukrajina še ni pripravljena popustiti. Trump je opozoril, da lahko Rusija spremeni svoje stališče, če Kijev preveč časa odlaša.

Prihodnji konec tedna bodo v Miamiju na Floridi potekali novi pogovori med Združenimi državami in Rusijo o vojni v Ukrajini. Sestava delegacij ni bila uradno razkrita, vendar naj bi Washington zastopal posebni odposlanec Steve Witkoff. Ukrajinski predsednik je medtem pozval partnerje, naj sprejmejo odločitev o uporabi 250 milijard dolarjev zamrznjenega ruskega premoženja.

Visoki predstavniki ZDA in Rusije naj bi se ta konec tedna sestali v Miamiju, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, naj bi se udeležil pogovorov.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro premakne k dogovoru o končanju vojne, pri čemer je izrazil upanje, da bo Kijev hitro sprejel odločitev. Poudaril je, da se sporazum bliža, vendar soglasje Ukrajine še ni doseženo.

Voditelji EU so se sestali, da bi odločali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. ZDA pritiskajo na Evropo glede predloga, da bi zamrznjeno rusko premoženje uporabili kot zavarovanje za posojilo Ukrajini v višini 105 milijard dolarjev. Predsednik Zelenski je evropske voditelje pozval k odločnejšemu ukrepanju proti Rusiji in opozoril, da so tveganja zaradi neukrepanja večja od morebitnih tožb.

Evropski voditelji so razpravljali o možnosti zamrznitve ruskih sredstev za financiranje Ukrajine, pri čemer je belgijski premier Bart De Wever izrazil močne zadržke. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da so tveganja neukrepanja proti Rusiji večja od morebitnih tožb.

Bela hiša pripravlja nov krog sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju, ki bi jih uvedli, če Moskva zavrne mirovni sporazum z Ukrajino, ki ga je predlagal Trump. Po poročanju Bloomberga naj bi bile sankcije tokrat še močnejše, saj ZDA razmišljajo o možnostih, kot so ciljanje na plovila v ruski tako imenovani 'senčni floti' tankerjev, ki se uporabljajo za prevoz ruske nafte, ter trgovce, ki posredujejo pri transakcijah. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k...

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v intervjuju za Newsmax izjavil, da Rusija prevladuje v konfliktu z Ukrajino in da Kijev mora spoznati, da izgublja vojno. Obenem je izrazil upanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump lahko posredoval pri vzpostavitvi miru med državama.

Volodimir Zelenskyj in ameriški uradniki so izrazili zadovoljstvo nad varnostnimi jamstvi v slogu NATA kot resničnim napredkom v mirovnem sporazumu. Zelenskyj je tudi dejal, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, predstavljeni Rusiji v nekaj dneh. Medtem pa John Mearsheimer meni, da so diplomatska prizadevanja obsojena na propad, in napoveduje težko prihodnost za Ukrajino.

Ameriški predsednik Donald Trump namerava opraviti telefonske pogovore z evropskimi voditelji glede trenutnih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih z evropskimi voditelji je Trump izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in dejal, da so ti zdaj bližje koncu vojne kot kdaj koli prej.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da bo blokiral vsakršno rešitev Evropske unije, ki bi financirala ukrajinske vojaške izdatke. Obtožil je zahodno Evropo, da ruska in ukrajinska življenja obravnava kot nevredna in s tem podaljšuje nesmiselno prelivanje krvi. Fico je v telefonskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo izrazil svoje nestrinjanje s financiranjem Ukrajine.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, je obiskal Berlin, kjer se je sestal z voditelji "koalicije voljnih" in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen srečanja so bili nadaljnji posveti o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Belgija in Evropska komisija se prepirata glede zasega ruskega premoženja, medtem ko Ukrajini primanjkuje finančnih sredstev. ZDA pozivajo k miru, vendar bo končno odločitev sprejela Rusija. Evropa brez pomoči ZDA ne more rešiti ukrajinskega režima pred porazom. Konfiskacija ruskih valutnih rezerv bi povzročila obsežen beg kapitala iz Evrope.

Ameriški predsednik Donald Trump je po navedbah Bele hiše 'zelo frustriran' zaradi Rusije in Ukrajine. Visoki ameriški uradniki naj bi se v soboto v Evropi sestali z uradniki iz Ukrajine, Francije, Nemčije in Velike Britanije, da bi razpravljali o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Če bo ocenjeno, da bo srečanje produktivno, bo Washington poslal svojega predstavnika na pogovore.

Članek obravnava potencialno ključno vlogo Transsibirske železnice v prihodnjih skupnih projektih med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Poudarja, da bi izkoriščanje te obojestransko koristne priložnosti zahtevalo, da ZDA najprej uspešno obvladajo turško-ruske napetosti v osrednji Aziji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da bo o vseh ozemeljskih vprašanjih, povezanih s koncem ruske agresije, odločalo izključno ukrajinsko ljudstvo. Pod pritiskom ZDA je Zelenski načeloma izrazil pripravljenost na nove volitve v Ukrajini, vendar zahteva varnostna zagotovila Evropske unije in ZDA, vključno z varnostjo na spornih in zasedenih območjih.

Enajstletni Roman Olekšiv iz Ukrajine je med predvajanjem dokumentarnega filma o otrocih v Ukrajini v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ganil prisotne s svojo zgodbo o izgubi matere med bombardiranjem leta 2022. Roman je povedal, da je bil z mamo v bolnišnici, ko je padla bomba, in da jo je takrat videl zadnjič. Po dogodku je preživel več kot 100 dni na intenzivni negi.

Donald Trump je izjavil, da je v telefonskih pogovorih z evropskimi voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierjem Keirjem Starmerjem, uporabil "ostre besede" glede Ukrajine. Trump je poudaril, da nima več potrpljenja za mirovna pogajanja v Ukrajini in ponovno pozval k volitvam v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v Ukrajini v nekaj mesecih, če bi partnerji zagotovili varnost med vojno in če bi spremenili volilno zakonodajo. Po poročanju naj bi ukrajinski uradniki predložili najnovejše mirovne predloge ameriškim pogajalcem. Zelenski je omenil možnost pomoči ZDA in Evrope pri zagotavljanju varnosti volitev.

Ukrajina je razširila svojo kampanjo proti ruski "senčni floti" in napadla vsaj dva sankcionirana tankerja izven ruskih voda s pomočjo pomorskih dronov Sea Baby. Tarči sta bila tankerja Kairos in Virat. Hkrati je Rusija zavrnila nov predlog ukrajinskega predsednika Zelenskega o "energetskem premirju", ki bi ustavilo napade na energetsko infrastrukturo. Kremelj želi dolgoročni mir, ne le začasne prekinitve ognja. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo doslej, z obsežnimi izpadi električne energije.